esej za kapitalizmot

-najgolemiot politicki problem na site nasi vreminja ne bese unistuvanjeto,tuku samata organizacija i etabliranje na demokratijata(aleksis tokvil).

i kako sto istaknuva hobs-coveckiot zivot e osamen,siromasen,mizeren brutalen i kratok,se dodeka ne se pojavi vladata.

adam smit istaknuva deka covekot konstantno ima potreba od drugite. smitovite idei voobicaeno se povrzani so denesnata konzervativna politika. lugjeto smit mislese deka se dvizat po razlicni pateki a sepak se harmoniziraat i si pomagaat edni so drugi-no ne namerno.

kapitalistite na primer voobicaeno go pokrenuvaat prasanjeto deka tie navistina gi podrzuvaat familijarnite vrednosti. tie kje insistiraat deka podrzuvanjeto na “slobodniot pazar” e isto taka podrska na familijata,no toa sto vsusnost go mislat e podrska na kapitalistickiot ureden sistem.

covekoviot ideal tribe da bide “mirno uzivanje vo licnata nezavisnost”, a ne aktivno i trajno ucestvo vo kolektivnata vlast.(bendzamen konstan 1767-1830).

megjutoa covekot nemoze da uziva licna nezavisnost vo eden politicki sistem kade kapitalizmot i opstestvoto se pothranuvaat edno so drugo.

taa paralelna vrska ragja isprepleteni krizi na odgovornosti i razni fluktuacii kade rabotnickata klasa trpi najmnogu pod stegite na politicko-ekonomskata mok preku koja kapitalizmot transformira samo odredeni individualci i nepravilno ja distribuira ekonomskata mok megju klasite.

zakonite koi proizleguvaat od taa mok ne mozat da gi zastitat siromasite od beskrupolznite bogati koi se bogatat uste poveke eksplotirajki go nivniot trud i vreme za minimalni naemnini.

Advertisements