biznis

Agrikulturata vo Makedonija bese glavnoto zanimanje na pogolemiot del na naselenieto,iako so tekot na godinite se poveke zapocna da se industrijalizira drzvata. so edukacija,pridobivanje na novi vestini i razvoj na tehnologijata pocna da se modernizira makedonskoto opstestvo i da proizveduva produkti za stranskite pazari po vrven kvalitet. so toa se sozdadoa uslovi za razvoj na malite i sredni preprijatija i formiranje na srednata klasa koja bese centralna kategorija za zadrzuvanje na ramnotezata vo zaednicata.

sega imase se poveke luge vraboteni vo privatniot sektor. no imase projaveno odredena individualnost za organiziran trud kako samostojni entiti koi sakaa da se oslobodat da rabotat za odredeni primanja i teznea da sozdadat pretpriemnicki tehniki preku koi kje stanat sami svoi rabotodavci. odnosno kje zapocnat da rabotat isklucivo za sebe. so toa vo poslednite nekolku godini se udrija temelite na menadzmentot i pretpriemnistvoto vo Republika Makedonija.

Terminot Menadzment znaci organizacija,znaci da rakovodis so lugje,sredstva ,resursi vreme i sl. Sega vo denesnicata menadzmentot znaci liderstvo,da upravuvas,da bides sleden od tolpata,da ja nametnes svojata mok bez prisila,da bides primer za organizacijata.

Sekoja organizacija e ziv sistem,ima svoj pocetok,svoj ciklus i kraj. kako i sekoj covek. za da se odrzi edna organizacija vo vreme na promeni mora da bide inovativna,mora da bide dovolno produktivna,kreativna i efikasna, mora istovremeno da go poznava pazarot i preferenciite na svoite musterii. da ja poznava srzta na biznisot na vodenje na edna organizacija koja pred se e sostavena od covecki kapital.

 

Lugjeto postojano treba da se motiviraat kon usovrsuvanje na svoite vestini,za da bidat poproduktivni,poefikasni vo izvrsuvanjeto na svoite zadaci vo organizacijata. treba postojano da se educiraat preku soodvetni seminari,publikacii i materijali. kolku vlozuvas vo svoite vraboteni tolku povekje kje bides zadovolen od feedbackot koj go dobivas za vozvrat od niv. tie se zivata sila na sekoj biznis. tie se onie koi se odgovorni za prodazbata,za toa kako produktite pristignuvaat do musteriite a vo usluznite dejnosti nivnata neposredna komunikacija i psihicki karekteristiki se odlucni za privlekuvanje na musteriite.

nisto ne moze da go zameni dobriot servis vo edna organizacija. zatoa treba kako rabotodavec da se trudis da gi kompenziras svoite vraboteni na zadovolitelno nivo so plata,bonusi i drugi nagradi za nivniot vlozen trud.

i na kraj vo sekoja organizacija nastanuvaat konfliktni situacii pomegju vrabotenite koi najlesno se nadminuvaat so tolerancija i razbiranje od dvete strani. treba da se prifakaat stilovite na rabotenje na sekoj bidejki diverzitetot e kategorija koja e pozelna vo edna organizacija koja se trudi da go promovira svojot produkt na pazarot megju svoite potrosuvaci. Menadzerot treba da ja poznava razlicnosta i da se obiduva da ja izbalansira.

 

avtor na tekstot: Sanja Stevceva,

januari,2018

Advertisements

karpa sum jas

karpa sum jas. mozebi dozdot denes me udarase silno,mozebi me oblevase negovoto studenilo i bev ostavena na nemilosta na vetrovite. no zapamtiv deka sum mnogu pocvrsta od mokta na vremeto.

zapamtiv deka sum nepobedliva deka ne se rusam taka lesno. i deka site bitki ne gi sfakam rezignirano. se boram pustam nevidliv otpor sprema silite koi sakat da me otkornat. karpite se cudesni. ponekogas celi panini se sozdadeni od karpi. celi vulkani.

no jas imav eden cvet koj tolku uporno go zastituvav. ne ziveev samo i ne se borev samo poradi sebesi. toj cvet bese mojot mal univerzum mojot ukras za koj postoev i na koj mu trebav. bese malecok bel i prekrasno mirisase. poradi nego ne bev osamena. toj me odbra mene a jas go zastituvav so seta moja grubost. a toj bese nezen mal i plasliv.

sekoj koj mi se zakanuvase deka kje go otkorne od mojata povrsina go dozivuvav kako svoj neprijatel. tolku go zasakav.

eden den dojde edno detence i nemarno go pomiluva cvetot po livcinjata tolku detski tolku nevino i cvetot se predade na detskata milost.

najde posovrsena ljubov,barem mene taka mi stoese.

se sozaliv nad mojot cvet i zapocna mojta karpa kako pod nevidliva sila da se odronuva.

konecno go oslobodi cvetot.

i cvetot sega mu pripagase na svetot na detskata ljubov koja bese cista kako solza.