Inovacii

-Sekoja individua treba da poseduva znaeenje koga pristapuva na odredena rabotna pozicija. Znaenjeto e krucijalno toest poznavanjeto da dejnosta vo koja se obiduva da vleze na rabotna pozicija. Neophodni se idei kako da se stekne so toa znaenje nekogas se crpat od zivotot preku niza slicni ili priblizno slicni dejnosti a nekogas se crpi preku knigi i strucna literatura.

Mora da se nadograduva sekoj covek, sekoj poedinec koj saka da vrsi usluzni dejnosti mora pred se da bide profesionalec da ima vrvna etika i visok moralen kodeks kon lugjeto(pocit);

Inovaciite doagaat so tekot na vremeto vo umot na lugjeto kje se rodi nekoja ideja. Na primer sekoj biznis zapocnuva so idea so grupa mladi lugje koi imaat cel,gledaat napred vo idninata i se trudat so site mozni sili da uspeat vo zivotot!

Zivotot e trkalo ednas rekol nekoj poznat filozof deka site lugje se ragaat umni pametni sposobni no podocna opstestvenite nepriliki gi unistuvaat nivnite ambicii: “Da se bide unikaten -toa e denesniot pazaren mehanizam”.

Frojd zboruval za liberalizacija na covekot od podsvesnite mehanizmi na ona bolnoto zarobenoto toa sto odsekogas vo covekoviot um davalo iskrivena slika za nestata.

So zdravi misli treba sekoj da se trudi da bide kreativen i inovativen-da se nadograduva,sekoj den da se uci!!

Inovaciite se najubav dar koj lugjeto go davaat na svetot i novite napredni tehnologii i novoto voopsto receno ne treba da ne ogranicuva i plasi-bi trebalo da bideme sigurni deka se sto kje dojde novo i inovativno kje bide podobro od prethodnoto!

inovaciite se dobri ako sluzat za globalen rast i razvoj kako na lugjeto taka i na drzavite-a nivniot benefit se gleda koga uspevaat da promiviraat podobra ekonomska polozba,povekje rabotni pozicii i povekje zdravje na lugjeto!

Covek e sreken ako ima i postojat nesta koi mu vlevaat verba,nadez i optimizam!

A takvi se i inovaciite-sami po sebe vozbudlivi i blagoprijatni koga se napraveni so idealisticka i dobra , pozitivna cel!

Avtor-Sanja S.

maj/2021

Share this:www.sanjastevceva.wordpress.com

Mnogu holivudski dzvezdi pejacki akterki i manekenki so pomos na rigorozni rezimi na vezbanje,makotrpni dieti i plasticni operacii imaat podobar i poprivlecen izgled i seuste iako se vo poodminati godini gi mamat fotografite i dobivaat kastinzi za reklami i bilbordi. Edna dosta popularna dieta vo Sad e keto dietata koja mnogu poznati faci ja drzele i izgubile dosta masni naslagi i visok kilogrami. Vtora na listata po upotreba od pogolemiot del na top modeli e atkins dietata so kojaza relativen kratok period se gubat ogromen broj na kilogrami. No i dvete dieti imaat ogromni zdravstveni posledici!!!

Najdobro spored moe mislenje e da se vnesuva hrana koja e izbalansirana i domasno prigotvena na poednostaven nacin i da se vnimava na kolicinata koja se vnesuva za vreme na sekoj obrok! Dorucekot e nesto koe e zadolzitelno bidejki mu dava energija na organizmot i dobro e da se jade dorucek. vecerata treba da bide polesna i da ne ja zemame vo kasnite vecerni saati. po pravilo treba da se konzumiraat tri obroka vo tekot na denot i dve uzinki. za fizickata aktivnost najbitno e da e sekojdnevna i da gi vklucuva site grupi na muskuli. dokolku nekoj ima problemi so spienjeto pozelno e da prestane so konsumacija na kafe i gazirani pijaloci na baza na kofein. da zema caj od kamilica pred spienje. no najvazno sekoj koj saka da oslabi neka jade redovno po mali porcii neka se dvizi povekje i neka vnesuva dovolen broj na tecnosti vo organizmot. postepeno natalozenite kilogrami sami po sebe kje se namalat i kje se postigne poidealna tezina. no gladuvanje i dieti i piluli za slabeeenje-NIKAKO!

za politikata sto vladee niz makedonskata drzava

Prvo i osnovno takvi statusi na omraza i nepristojno odnesuvanje se nedolicni osobeno za licnosti nositeli na politicki funkcii. pred se profesori akademci deca citaat na fejsbuk i twiter takov recnik na upotreba na niski zborovi se totalno out -odnosno krajno nevkusno pa mozam da recam duri ocajno i mizerno zvucat! ako postojat partii koi se trudat da isforsiraat nekakva bura vnimanie ili da go povlecat narodot vo crno scenario na revolt omraza i nepocit sprema drzavni funkcioneri ili vlast za zal toa ne e nacin. ako nekoj saka reformi promeni treba da pocne kako sto e red:eve levica dobi dve pratenicki mesta i sega neka si tera pravda preku zakonski propisi i legitimni sredstva na miren kulturen nacin gradejki se kako partija so mlad lider kako Apasiev koj pokazuva ogromno nezadovolstvo kon instituciite pritoa povikuvajki se na vulgarizam i cinizam! Prvo i osnovno Radmila Sekerinska kolku tolku javno si ja brani drzavata i dava normalni izjavi-pristojno izgleda za zena politicar i e ceneta vo Zapadnite zemji. Zarem takov primitivizam sprema ministri da se pokaze doblest jas ne velam deka Apasiev ne e pameten i kompetenten no negoviot recnik i stav ukazuvaat na krajna frustracija koja ja pokazuva so tolkav gnev i ogorcenost!Fala bogu pratenik lider mlad profesor so najvisok prosek i objaveni knigi neka ja pokaze svojata umesnost koja ja steknal preku edukacijata tolku godini so soodvetno nivo i stav i neka se odnesuva povekje diplomaticno i takticno ne moze se sto kje mu tekne da pisuva javno i da zbori javno. da sloboda na javen govor no tuka ima deca koi slusaat so kakvi crni hroniki gi hraneme idnite generacii mora malce obzir i takticnost! Inaku sekoja vlada si e so svoi maani nema sovrsena vlada no zatoa ima zakoni koi mozat da se podobruvaat merki koi mozat da se sproveduvaat i inicijativi koi moze da se resat! demokratskoto opstestvo bara i jako civilno opstestvo t. e gragani koi seriozno si ja sfakaat ulogata kako cuvari na pravniot poredok mora da se pocituvaat zakonite toa e dobro za site nas!

Share this:www.sanjastevceva.wordpress.com

Morame da razmisluvame pozitivno da bideme razumni da ne ja gubime nadezta vo nasata verba vo Boga i vo smislata na zivotot. Isus rekol na svoite ucenici blazeni se tie koi placat denes bidejki kje bidat uteseni i blazeni se tie koi se so cisto srce! Cuvajte gi vasite srca od losi misli molitvata bozja veli mnogu jasno Boze nas daj ni go nasiot nasusen leb denes molitvata se moli za denes za segasniot mig ne panicete za idninata i ne zivejte vo minatoto morame da bideme pohrabri dovolno se polnevme edni so drugi so negativna pakosna energija na toj nacin samo se unistuvame edni so drugi svetot ne e sozdaden za omraza zloba i pakosti. da veruvame deka se kje se podobri da imame malku optimizam i verba!no vera bez dela e mrtva -ako tvojot brat nema sto da jade denes podaj mu ako ti si povekje blagosloven od nego -vo teski vreminja mora da ja izvademe na povrsina nasata solidarnost i covecnost! da volontirame da sobereme preku drustvata i nevladinite fondacii paketi za najzagrozenoto naselenie da stavime osnovni namirnici koi kje traat cel mesec. da se pogrizat opstinite da gi identifikuvaat najzagrozenite semejstva i da im se pruzi pomos! i nie mora da pomogneme koj kako znae i umee-da iskazeme covecnost! lekovi kjebinja sredstva za osnovna higiena topli alista konzervi makar i brasno-ima opstini koi se tolku finasiski slabi i ova zimo tamu kje bide najtesko! da se podgotvi steategija i plan so zaednicki sili sto bezbolno da se pomine zimskata sezona koja ni pretstoi!

Pandemija-ekonomija

Ekonomijata e nauka koja se zanimava so retkite i ograniceni resursi. Istovremeno, ekonomijata vrz osnova na ogranicenite resursi so koi raspolaga, donesuva izbor kako najpravilno da gi iskoristi istite. Se so cel optimizacija na profitot kako za privatniot i javniot sektor taka i za samiot poedinec.

Ekonomskata situacija zavisi od mnogu faktori i okolnosti i ne e sekogas lesno da se kontrolira. No rabotnikot i negoviot trud treba i mora da bidat plateni i sekoj onoj koj vrsi nekakva dejnost. Potrebno e vo edna drzava da ima dobri socijalni merki za pomalku sreknite gragani koi se hendikepirani ili bolni od nekakvi hronicni zabolivanja koi na aktiven dolg rok gi porecuvaat vo nivnata rabotna sposobnost. Dokolku postojat takvi merki takvite individui i grupi bi bile na nekoj nacin zastiteni vo sistemot i kje im bide ovozmozeno da se prehranat i da funcioniraat vo opstestvoto. Rabotni mesta treba da ima za rabotosposobnoto naselenie i soodvetna zastita i benificii za vreme na rabotenjeto na svojata rabotna pozicija.

Na mladoto i neaktivno naselenie kako majki i deca i stari lugje treba da im pruzi drzavata soodvetna pomos preku soodvetni programi i merki koi kje funcioniraat na dolg rok.

Krizata so koja svetot se soocuva e teska vo pogled na ekonomski plan a uste poteska vo pogled na lica koi pocinaa i koi seuste se pod bolnicki nadzor i se soocuvaat so problemi i finasiski trosoci. Mora sekoja vlada da smogne sila da mu pomogne na svoeto naselenie da zakrepne finasiski bidejki imunitetot e mnogu vazna kategorija za vreme na krizi i nabavubanjeto na sredstva za higiena i zdrava hrana i vitamini. Vnesuvanjeto na zdrava hrana,praktikuvanjeto na tehniki za namaluvanje na stresot kako dobolno kislorod sonce priroda cista voda dodatoci vo ishranata umereno vezbanje praktikuvanje na higiena i dovolno spienje se klucni elementi za zdrav organizam. A sto e najvazno da se odbegnuva konflikt stres nervozi da se namali so vnesuvanjeto na procesirana hrana da se vnesuva zdrava hrana da se drzi rastojanie i da se nosat soodvetni maski koga sme na javen prostor. Da ne se jade na javni mesta bidejki postoi rizik i da se odbegnuvaat sobiranja na graganite i da ne se odi vo grupi po domovite. mora da se zapazat ovie pravila za da brojkite na zarazeni se namalat do minimalno nivo i da se uspee vo megjuvreme da se raboti na procesot na celosno iskorenuvanje na pandemijata. Mora da se ima volja da se izdrzi ovoj proces na minimalni kontakti i jaknenje na imunitet i visoka higiena i da se eliminira kolku sto e mozno stresot. Da ne im davame na doktorite nnormalen tovar ako zabelezime omalaksanost ili mali simptomi na pokacena temperatura da se upatime na pregled. da bideme azurni da ne cekame da stane poloso. samo so razum i disciplina i cvrsta volja moze da se nadevame deka kje se smiri situacijata.

Resursi i nivnata retkost

-Snabduvacite kje go napustat pazarot i industrijata ako cenite odat nadolu zaradi -neisplatlivost. Ekonomijata e nauka koja se zanimava so pravilno iskoristuvanje i alokacija na resursite i kako da se zapazi racionalnoto odnesuvanje na pazarot pri konceptot na retkosta?!

-Imeno, resursite se retki i zatoa treba racionalno da se iskoristuvaat i so najniski mozni tropic da se proizveduvaat raznovidni dobra i produkti.

-Samiot proces na alokacija na resursite e proces koj predviduva bred se pravilen tretman na sredstvata za proizvodstvo. Pri pravilen tretman na iskoristuvanjeto na resursite se postiga toj ekvilibrum na ekonomsko nivo i se balansira samiot ekonomski sistem.

-Bidejki svesni sme za faktot deka sekoja ekonomija trpi deficitit vo budzetot,no najcesto toj deficit e rezultat na neadekvatnoto iskoristuvanje na sredstvata za proizvodstvo i samiot kapital.

Zaklucok:-Resursite pretstavuvaat retkost i treba da bideme vnimatelni eri nivnoto iskoristuvanje. Racionalno trosenje na sredstvata za proizvodstvo e najdobriot mehanizam za upravuvanje so ekonomskite sistemi.

 

Avtor:

Sanja Stevceva,

Maj,2020-NYC.

Politicki dijalog i partii

-Samiot politicki sistem pokazuva ogranicen kapacitet za vnatresno spravuvanje so politickite krizi. Alternativata e voopsto da ne bidat nadminati t.e. da bidat sostaven del od funkcioniranjeto na politickiot sistem.

-Samoto osporuvanje na avtenticnosta na zastapuvanjeto na nekoja ideja kreira dlaboka podelba. Na toj nacin partiite ja “konstruiraat” drugata strana vo pogled na toa kako da ne pripaga na politickiot proces,bidejki nivnata pozicija ne poteknuva od moznosta za pluralizam na idei, tuku e neavtenticna,uvezena i konstruirana nadvor od interesite na graganite.

-Takvata slika gi stava politickita partii na salotto dno od nivoto na koe eden politicki dijalog moze da pocne -nivoto kade se razviva doverba i stranite se uste ne se spremni da razgovaraat za sodrzinsko prasanje.

Zaklucok:-Doverbata pretstavuva osnova za odrzliv i kontinuiran dijalog pomegju partiite i poste -doverbata e osnova i za izgradba na odrzliv demokratski razvoj. Partiite sekogas treba da tezneat vo procesot na odlucuvanje pred se da razvijat silna debata i na toj nacin da ja gradat svojata idna strategija. Edno civilno opstestvo ne moze da funkcionira bez demokratija i transparentnost.

 

urednik i politicki naucnik:

Sanja Stevceva

Maj,2020-NYC.

 

 

 

 

Lost in paradise of broken glasses

-Strange times where back then when i was born. It was like thunderstorms at the sky and in the same time like a perfect sunny day in autumn. I met my second half in myself trough a huge winter storm caused from the war between life and paradise. I choose life. What was that?-to fight against yourself all eternity and against names, angel sounds and dust. I just wasn’t the right fit for this Universe-had have too much of arrogance and in the same time impatience for the big things. Then suddenly Veronica asked me: “-do I believe in myself? I said -“not exactly, but sometimes I do, in a strange, funny and weird way. ”

-I somehow knew that i can do something, to change everything out there, that I have no reason to believe that I am not capable of changing my life. That every single day considering the fact that I was getting older i was getting wiser too at least i hoped so. Veronica was becoming tired of my huge dose of brain rationality. My world is very practical, but in the same time absurd. The truth is that we don’t know too much, maybe I would rather say few basic stuffs.

_prodolzuva…

_to be continued…

_sledi vtori deo…

Megjunarodno pravo

-Drzavata moze da odluci da ja zaobikoli zakonodavnosta vo korist na sebe-interesot. Megjunarodnoto pravo ne operira vo sterling sredina i megjunarodnite pravni pravila mozat da bidat samo eden faktor za toa dali da se trgne so odredena inicijativa.

Megjunarodnoto pravo e primarna alatka za odnesuvanjeto na megjunarodnata trgovija. Drzavite veruvaat deka megjunarodnoto pravo postoi. Najverojatniot dokaz za postoenjeto na megjunarodnoto pravo e toa sto megjunarodnite pravni pravila postojano se pocituvaat.

-Mora da se razvijat formalni institucii odgovorni za formiranjeto i implementiranjeto na megjunarodnoto pravo. Site drzavi imaat svoja odredena sopstvena mok,odnosno se silni na svoj nacin i nitu edna drzava kolku i da e mala ne e za potcenuvanje. Bidejki sekoja drzava ima odredena sposobnost da predizvika stetni dejstvija od ekonomski,voen i politicki aspekt.

**Megjunarodnoto pravo e sistem na zakoni i pravila koi ne se nametnuvaat prisilno tuku se prifakaat na dobrovolen nacin.

 

Politicki urednik:

-Sanja Stevceva

05/06/2020-NYC

Stresot i sekojdnevniot zivot

-Covekot e izlozen sekojdnevno na mnogubrojni nastani i mnogubrojni psiholoski reakcii,emocii i misli. Nekoi od tie misli se ednostavno tolku mnogu negativni i destruktivni sto vlijaat na los nacin vrz nasiot organizam. Toa se taka nareceni negativni emocii koi posle povekjekratna stimulacija i akumulacija sozdavaat stres koj se odrazuva vrz covekovoto zdravje.

-Treba smireno da gi otfrlafe negativnite misli pritoa zamenuvajki gi so pozitivni i konstruktivni emocii. Vo covekovite odnosi treba da vladee pogolema doza na stabilnost i tolerancija. Stresot e negativna reakcija koja ima los efekt vrz celokupnoto zdravje vrz covekot i za zal nevozmozno e vo celost da se eliminira od sekojdnevniot zivot. No so pravilno menadziranje na sekojdnevnite emocii koi gi dozivuvame moze da se zaobikoli negovoto ogromno stetno dejstvo i taa energija da se nasocuva kon kreativni napori i fizicka aktivnost. Ednostavno receno-nestata treba da se primaat so pogolema doza na smirenost !

Avtor:

Sanja Stevceva